Brez dvoma se vam je že zgodilo, da ste kljub polni omari popolnoma uporabnih majic kupili novo. Žalostna resnica namreč je, da smo nagnjeni k (pre)pogostemu nakupovanju stvari, ki jih ne potrebujemo. Zato se pojavi vprašanje, kaj nas žene k slednjemu vedenju in zakaj se razvijejo takšne potrošniške rutine?

Čas pred nakupovanjem

Da lahko razumemo zakaj opravimo (nepotrebne) nakupe, je sprva potrebno razumeti kako se je nakupovanje sploh razvilo. Včasih namreč koncepta nakupovanja niso poznali. Stvari so bile narejene po meri oz. po naročilu ali pa so bile podedovane. Proizvodnja na veliko ni obstajala, zato je bila vsaka izdelava draga, posledično pa ljudje niso lastili veliko stvari.

Slednje je veljalo še posebej za revnejši del prebivalstva. Povprečen človek je namreč imel ene čevlje, ene hlače, eno majico, en plašč, en par rokavic, itn. Možnosti izbire ni bilo. Tako je bil tudi odnos do stvari drugačen, kot je danes.

Živeli smo bolj praktično in kupovali takrat ko in tisto kar smo potrebovali in ne želeli.

Razvoj nakupovanja

Z razvojem nakupovalnih središč pa so se odprla vrata na področju svobodne volje in možnosti izbire. Končno si lahko kupil nekaj kar nisi rabil izdelati sam in izbiral med različnimi »modeli«. Dobili smo stvari, ki jih sicer nismo nujno potrebovali, so pa nam olajšale življenje, kar je med drugim pomenilo tudi, da smo lahko misli preusmerili iz skrbi za preživetje na doseganje uspešnosti.

Tako se je začela emancipacija, torej osvoboditev od omejitev, ki je kasneje vodila v razvoj materializma in potrošništva. Stvari, ki so bile prej dostopne le premožnejšim so postale dostopne tudi preprostejšemu prebivalstvu. Posledično pa se je povečala želja po nakupu nepotrebnih stvari.

Stopili smo v dobo nakupovanja stvari, ki ji želimo namesto potrebujemo.

Vzemimo za primer žensko, ki je večino svojega življenja delala kot osebna pomočnica in svojo gospodarico oblačila v elegantne obleke. Končno so obleke o katerih je sanjala postale dostopne tudi njej in čeprav je ni potrebovala in je zaradi svojega statusa ni imela priložnosti nositi, je kljub temu nakup opravila. Zakaj? Ker nikoli ni bilo bistvo v obleki, ampak v tem kako se bo ob nakupu počutila. Obleka bi ji namreč dala občutek premožnega življenja o katerem je vedno sanjala.

Kupujemo veliko več kot le stvari ali storitve

Tako tudi pridemo do dejstva, da ne kupujemo stvari, ampak kupujemo občutke, ki jih povezujemo z določeno stvarjo ali storitvijo in kako nas bodo zato sprejeli drugi. Kupujemo tudi trenutke, ki bodo mogoči zaradi nakupa. Tako na primer, kadar oče 5-letnega otroka kupi žogo, dejansko ne kupi žoge, ampak kupi vesele trenutke igranja nogometa s sinom.

Kupujemo torej veliko več kot le stvari. Ob upoštevanju slednjega dejstva pa lahko hitro razumemo, kaj nas žene, da velikokrat opravimo nepotreben nakup. Potrošniške rutine pa obenem utrjujejo tudi marketinške strategije, ki neprestano prežijo nad nami in nam sugestirajo kaj potrebujemo in naj kupimo več, a to je tema za drug članek. 

Naslednjič, ko se boste z nakupa vrnili s petimi vrečkami oblačil ali drugih stvari, pomislite, zaradi katerih notranjih motivov ste nakup dejansko opravili.