Splošne asociacije v povezavi s kreativnostjo so po navadi zelo ozkogledne. Velikokrat namreč pozabimo, da je kreativnost veliko več kot le npr. ustvarjalno risanje. Med ustvarjalne procese  spada tudi reševanje problemov. Tako je kreativnost na delovnem mestu izjemno nujna in lahko drastično vpliva na uspeh podjetja.

Večina problemov v povprečnem delovnem okolju ima eno do dve poznani, takoj očitni in že preizkušeni rešitvi, h katerima se zaposleni nenehno vračajo. Vzrok tiči velikokrat v tem, da se zdi, da je uporabiti že preizkušene rešitve preprostejše in učinkovitejše. Vendar pa lahko kreativnost kaj kmalu postane preprosto opravilo in nas prisili da postanemo ustvarjalni pri iskanju rešitev, če se na to osredotočimo in zavestno stopimo izven poznanih okvirjev. Še posebej, če slednje delamo pogosto. Obenem pa se v delovnem okolju, kjer se spodbuja svobodno in kreativno mišljenje velikokrat porodijo “milijonske” ideje.

 

 

Kdo je kreativni mislec?

Kreativnost je veliko več, kot je morda vidno na prvo oko. Kot kreativnega misleca lahko s slednjo predpostavko opredelimo nekoga, ki pogleda na problem z več zornih kotov. Tako je sposoben najti unikatno rešitev, na katero ne bi nikoli pomislili. Katera bi na prvi pogled morda delovala celo absurdno. Prav tako pa dojame in razume uspeh v neuspehu. Tudi to, da je za napredovanje ter doseganje odličnih rezultatov potrebno tvegati in morda tudi kdaj izgubiti. Zaradi teh lastnosti pa so oziroma bi morali biti kreativni misleci cenjeni. Namreč, zadrževati se v coni udobja in ostajati pri starih rešitvah, ne bo doprineslo k vašemu podjetju nobenega uspeha.

 

Kreativnost na delovnem mestu lahko spodbujamo in utrjujemo

Ljudje smo si različni tudi kar se tiče kreativnosti. Nekaterim se kreativne ideje porodijo takoj, velikokrat je tudi obseg idej velik in raznolik. Nekateri pa potrebujejo nekoliko več časa ter motivacije, obenem pa obseg idej ni tako velik in ne zajemajo tako širokega spektra. Dejstvo pa je, da smo kreativni vsi.

Kot druge sposobnosti, lahko tudi kreativnost treniramo tako, da utrjujemo različne elemente kreativnosti:

  • Tekočnost (zmožnost hitrega podajanja več različnih rešitev) in prožnost (zmožnost odkrivanja različnih rešitev, prestrukturiranja problema, ipd.) okrepimo tako, da zaposlenim dajemo preproste naloge, kjer jih vzpodbudimo, da pripišejo možnost uporabe vsakdanjim stvarem.
  • Zmožnost dodajanja dodatnih informacij, zornih kotov, perspektiv, ipd. k obstoječim informacijam, okrepimo tako, da pri zaposlenih preverjamo ali lahko opišejo njihova doživljanja z vsemi čuti.
  • Originalnost (iskanje rešitev, ki so nove, svojevrstne, redke), okrepimo tako, da organiziramo brainstorming »sestanke«, kjer vzpodbudimo zaposlene, da podajajo vse svoje ideje in ne le tistih za katere so prepričani, da bi lahko delovale.

 

Poleg tega, da zaposlene urimo kako kreativno razmišljati, je pomembno tudi, da obstoječo kreativno mišljenje prepoznamo in da se nanj vzpodbudno odzovemo. Rezultati kreativnega mišljenja so namreč prepogosto prehitro zavrnjeni, zaradi njihove neobičajne narave. Velikokrat namreč pozabimo, da lahko ravno takšne ideje doprinesejo nove pametne rešitve in inovacije.

Pomembno je tudi, da zaposlenim omogočamo svobodo in da zagotovimo raznolikost. Postaviti moramo jasne in specifične cilje, a dovoliti zaposlenim, da te cilje dosežejo po svoje. Delovne time pa moramo formulirati tako, da bodo raznoliki, sestavljeni z ljudmi, ki imajo različne perspektive in se ukvarjajo s različnimi stvarmi. Takšna skupina bo bolj verjetno prišla do ustvarjalnih rešitev, v nasprotju s homogeno skupino.

 

Da povzamemo, kreativnost na delovnem mestu (in tudi na splošno v vsakdanjem življenju) zagotavlja inovacije in napredek. Zaradi tega je v današnjem tekmovalnem svetu izjemno pomembna. In ko se tega enkrat zavemo, dobrodošlo pozdravimo strah pred neznanim. Naučimo se, da je za napredek potrebno konstantno izstopanje izven cone udobja. In takrat se nam bo odprl popolnoma drug svet.